Ali veste?

Očesne napake

Myopia–kratkovidnost

Kratkovidnost v bistvu pomeni, da vidimo slabše na daleč. Nastane zaradi po osi predolgega zrkla ali premočne lomnosti roženice. Slika se nam projecira pred mrežnico, zato pri korekciji uporabimo razpršilno, divergentno (–) lečo.

Hyperopia–daljnovidnost

Daljnovidnost pomeni, da se nam slika projecira za mrežnico, ker je oko po osi prekratko ali zaradi preblago zakrivljene roženice. Popravimo jo z zbiralno konvergentno (+) lečo.

Astigmatizem

Astigmatizem nastane zaradi neenakomerne zakrivljenosti roženice (zunanji) ali očesne leče (notranji). Bolj pogost vzrok je zunanji roženični astigmatizem. Slika se pri astigmatizmu projecira različno v dveh ravninah in je lahko v kombinaciji s kratkovidnostjo, daljnovidnostjo ali presbiopijo. Za korekcijo astigmatizma uporabimo cilindrično steklo, ki ima različno lomnost v dveh ravninah.

Presbyopia–starovidnost

Starovidnost se ponavadi začne pojavljati po 40 letu starosti . Za branje drobnega tiska smo prisiljeni tekst oddaljevati, potrebujemo tudi več svetlobe. Vzrok je v staranju očesne leče, ki se zaradi izgube elastičnosti ni več sposobna prilagajati in izostriti slike na blizu. Akomodacijsko sposobnost izgubljamo počasi. Na višku je pri 18. letih nato počasi upada. Zato pravovidni pri 45 letih že potrebuje očala za branje. Starovidnost korigiramo s + dioptrtijo, pri kratkovidnih je potrebno dioptrijo za blizu znižati glede na bralno razdaljo in starosti uporabnika.

Očesne bolezni

Siva mrena

Siva mrena ali katarakta je progresivna bolezen zaradi katere očesna leča postane motna in z napredovanjem prepušča vedno manj svetlobe. Bolezen ponavadi napreduje zelo počasi in je najpogostejši vzrok za izgubo ostrine vida pri starejših ljudeh. Lahko nastane tudi kot posledica tope poškodbe zrkla, tako imenovana travmatska katarakta. Starostna katarakta se večinoma pojavi na obeh očeh, je pa običajno na enem bolj izražena, kot na drugem. Z napredovanjem bolezni so očala le delno v pomoč, sama diotrija se začne gibati v smeri minusa, vidna ostrina pa se slabša. Zdravljenje je uspešno le z operativnim posegom, pogoj pa je, da mrena dozori, kar včasih lahko traja tudi več let. Skaljena leča se odstrani in se nadomesti z umetno lečo. Po operaciji se vid izboljša in po njej običajno za daljavo očal ne potrebujemo več. Možno je vstaviti tudi multifokalno umetno lečo s čimer se znebimo tudi očal za blizu, vendar stroškov takih leč ZZZS ne krije.

Glavkom

Glavkom (zelena mrena) je poškodba na celicah očesnega živca, ki jo najpogosteje povzroči povišan pritisk oz. tlak v očeh. Pojavi se neboleče in najpogosteje neopazno. Naraščajoča omejitev vida se zazna šele takrat, ko je že močno napredovala. Glavkom je nepopravljiv. Pravočasno odkritje in sledeče dolgoročno zdravljenje s kapljicami za zniževanje očesnega tlaka, ter morebitna operacija lahko ohranijo vid. Zdravljenje torej lahko zaustavi ali upočasni razvoj – zato je zgodnje odkritje zelo pomembno. Za nastanek glavkoma so vzrok različni rizični dejavniki:

• povišan očesni pritisk
• starost (nad 40 let)
• glavkom pri bližnjem sorodniku
• kratkovidnost (Myopia)
• obolenje žil

Od vseh dejavnikov je najpomembnejši očesni pritisk. Povišane vrednosti povečujejo tveganje glavkoma. V večini primerov prevladujejo glavkomi zaradi povišanega očesnega pritiska. V redkih primerih se pojavi glavkom pri normalnem očesnem pritisku (tako imenovani normalno tlačni glavkom).

Kaj je očesni pritisk?

Očesni pritisk skrbi (kot zrak v balonu) za enakomerno obliko zrkla, katera sestoji iz želatinaste snovi. Prostor med lečo, šarenico in roženico je obdan s tekočino (komorno vodo), ki ima nalogo "hranit" te dele organov. Komorna voda nastaja vedno na novo in odteka po krvnem ožilju. Če ne more odteči ali s težavo odteka, naraste očesni pritisk, ki posledično povzroči poškodbe na očesnem živcu ali živčnih celicah na mrežnici. Proti temu pomagajo kapljice, ki omejujejo nastajanje tekočine ali izboljšujejo odtekanje. Če kapljice ne delujejo, mora okulist narediti umetni odtok. To lahko v lažjih primerih naredi ambulantno z laserjem, če ne pa z sodobno mikrokirurgijo.Očesni pritisk naj bi se preventivno redno meril. To vam lahko izmeri očesni zdravnik. Najbolj enostavna meritev je z napravo, tako imenovanim Non-Contact Tonometrom, to pomeni z napravo brez dotika. Pri tem sprožimo kratek, nekaj tisočink sekunde dolg zračni curek na oko, kateri rahlo splošči roženico. Iz moči curka, ki mora sploščit roženico do neke vrednosti, izračuna naprava notranji pritisk očesa. Z razliko od drugih merilnih metod ni potrebno pri Non-Contact Tonometer-u očesa omrtvit – pri tem postopku ne čutimo ničesar. V naši optiki imamo trenutno najsodobnejši aparat za merjenje očesnega pritiska in vam ga brezplačno izmerimo ob običajnem pregledu oči.

Kaj nam pove rezultat meritev?

Oči so individualne. Tako, kot se spreminja njuna velikost se spreminja tudi pritisk očesa. Glede na veliko število študij v različnih državah je povprečna vrednost 15 mmHg (milimetrov živosrebrnega stebra), medtem ko iz drugih virov določajo vrednosti med 11 in 21 mmHg kot normalne. «Kritična meja« je nad 21 mmHg in je manj medicinsko in bolj statistično določena, ter še ne pomeni, da je prisoten glavkom, saj morajo zato biti izpolnjeni še drugi pogoji, kot je upad vidnega polja in razmerje papile (pregled očesnega ozadja). V Sloveniji ima glavkom okrog 2 odstotka prebivalcev.

Pinguecula

Je degenerativna spremeba na veznici. Ob limbusu, pogosteje nazalno, se pojavi omejena izboklina rumenkaste barve in želatinastega videza. Z napredovanjem postaja vedno bolj rumena. Je nenevarna, lahko pa se radraži in začne motiti pri uporabi kontaktnih leč. Vzrok nastanka se povezuje z UV svetlobo, izpostavljenostjo vetru in prahu. Lahko se tudi operativno odstrani, če moti iz estetskih razlogov ali pri uporabi kontaktnih leč.

Pterigij

Pterigij je benigna izrastlina veznice, ki se ponavadi pojavi na nazalni(nosni) strani očesa. Tvorba ki je v obliki ptičjega krila, je kot želatinast nanos, ki nam z napredovanjem iz veznice preko limbusa v roženico povzroča težave in privede do poslabšanja vida, nastanka astigmatizma ali celo do dvojnega vida. Vzrok nastanka povezujejo veliko izpostavljenost UV žarkom, nizki vlažnosti in prahu. Zdravimo ga s protivnetnimi zdravili ali z operativnim posegom. Tudi po zdravljenju se v več kot 50 % ponovi.

Diabetična retinopatija

Povečan sladkor v krvi pušča posledice tudi na očeh. Gre za okvare drobnih žilic v očesni mrežnici, ki se najprej razširijo, sčasoma pa tudi počijo. Posledice so pikčaste in lisaste krvavitve na mrežnici. Diabetična retinopatija se pojavi po določenem času sladkorne bolezni. V prvih petih letih je redka, po daljši bolezni pa je prisotna praktično pri vseh bolnikih. Zdravila zaenkrat še ne poznamo. Bolezensko stanje uravnamo z lasersko fotokoagulacijo mrežnice. Zato je pomembno da imamo krvni sladkor urejen in da hodimo na redne preglede očesnega ozadja k oftalmologu. Nezdravljena bolezen lahko privede tudi v slepoto.

Starostna degeneracija makule

Starostna okvara rumene pege (senilna degeneracija makule) je najpogostejši vzrok za hudo poslabšanje vida ali celo za slepoto v starosti nad 65 let. Predel rumene pege lahko zaradi pomanjkljive prekrvavitve v celoti propade. To imenujemo atrofična starostna okvara rumene pege. Tem bolnikom se vidna ostrina močno poslabša. Za upočasnitev nadaljnjega propadanja mrežnice so na voljo preparati vitaminov v kombinaciji z antioksidanti. Včasih mrežnica na okvarjeno prekrvavitev odgovori z nastajanjem novih kapilar, ki se prepletajo in tvorijo membrane, ki ležijo pod mrežnico – horioidne neovaskularne membrane. Novonastale kapilare so krhke in bolj prepustne ter povzročajo edem in krvavitev v mrežnici. Horioidne neovaskularne membrane, ki ležijo pod rumeno pego, vplivajo na poslabšanje vidne ostrine. Tako okvaro mrežnice imenujemo eksudativna ali vlažna starostna okvara rumene pege. Znaki okvare rumene pege so poleg poslabšanja vidne ostrine, izkrivljena slika, ravne črte so prekinjene in zvijugane, del črte manjka, pred očesom se lahko v vidnem polju črna lisa, ki se ne premika.Vlažna oblika degeneracije je manj pogosta - pojavlja se pri 20 % bolnikov, suha je pogostejša a manj usodna.